Ustavil sem se in gledal nazaj vanj, ki je prihajal počasi za menoj, preklada! noge po cesti dalje nerodno kakor dva štora, se zibal s čokatim životom z desne na levo in se opiral na debelo popotno palico. »Le počakaj fant,« - je govoril spotoma, - »in nič se ne boj. Da!