Zunaj prihajajo po cesti navzgor romarji, trumoma gredo, nekateri molijo na glas, drugi prepevajo nabožne pesmi, tretji se razgovarjajo o čudežih in drugih božjih skrivnostih. Sonce je že visoko, jako že pripeka, skoro žge v hrbet kakor plamen. Lep dan je, nebo je čisto in jasno kakor jezero, kadar je mirno, tuintam leti pod njim ptica, ki se zdi v višavi majhna kakor metulj.