si pomaga z rokama po listju do jasli, tam se oprime in dvigne pokoncu. Parkrat se otresne, da odpadejo listi, ki se drže njegove oguljene in zakrpane obleke, dvakrat zaporedoma zazdeha, da mu stopijo solze v oči, obrne se h kravi, ki leži za njegovim hrbtom in jo buši z odrevenelo nogo v stegno. »Pa naj vstanejo, gospa, pa se naj dvignejo!«