Teti, ki je starka pri sedemdesetih letih, se zvečer dremlje, naenkrat postane zaspana in ni za pomenek. A mladi ljudje - tisto ima še vedno pred očmi - so čisto drugačni: zvečer čujejo radi pozno v noč in sovražijo spanje in zjutraj se jim hoče spati daleč v dan. Zato se poslovi od, ki se je namenil med lanske počitniške znance na kozarec vina in prijateljski razgovor, pove mu in pokaže, kje mu je pripravila postelj in sploh bivališče, ključ mu izroči od vežnih duri in jih z drugim za njim zaklene.