Da bo kak voz, sem si mislil, kje spodaj pri predmestnem mogoče prav iz moje vasi ali pa iz take bližine, odkoder ne bo daleč do moje domačije. Zavil sem se v debel havelok, pokril s kučmo, pa jo krenil naravnost v gostilno. Gledam po sobah med pivce, pregledam vežo, stopim na dvorišče k manjšim vozovom, ki so stali po vrsti ob beli steni, pa vidim naenkrat sosedov voz, ki je bil tako pisano pobarvan, da ga je moral vsak najprej opaziti.