S klobukom v roki, ki sem ga pozabil po pozdravu posaditi na glavo, sem hitel v notranje prostore, kupil vozni listek in tekel nazaj na vlak in k njej. S trenutnim pogledom sem ocenil njeno zunanjost, ki se mi je zdela ravno taka kot v preteklih dnevih in deloma še vplivnejša in bogatejša. Kar je bilo prej mlado, nerazvito, vse tisto je sčasoma dozorelo, se razvilo do popolnosti in mamilo kakor strup.