Oklepa se je tesno, kakor bi ne maral več od nje. Vlak že žvižga, oče spodbuja, da je treba vstopiti, sin omahuje tik matere, hoče oditi, odhaja, kliče za njim in mu ponuja, z jedili napolnjen zavoj, lokomotiva zahrope in se zgane, vozovi sunejo drug ob drugega, mati se oglasi prestrašeno, skoro zaječi: »Kaj ti je,, kaj ti je?« leti nekam v sredo vlaka, iztegne roko, da bi se oprijel voznega ročaja, zagrabi mimo v zrak in med bežeče železje, skloni se in pade.