Noč je tiha. Njeno tišino dela morda še tišjo rahlo padanje listja, ki se trga z vej in vejic, zadeva ob veje, ki niže, in pada na pesek in korenine, ki mestoma iz tal. Od časa do časa pritava še vedno iz daljne ravnine ropotanje vlaka, narašča s kraja počasi, potem vedno hitreje, a predno postane glasno, se začne nenadoma izgubljati in odhiti v noč, ki postane še pokojnejša.