Nevede kdaj je prišel v vežo hiše, kjer je stanoval v prvem nadstropju. Letel je po stopnicah kakor čokat ptič, hrupno pozvonil in šel v predsobi mimo žensk, ne da bi zinil besedo. »Razbijaj vrata, lomi, udrihaj,« mu je sikalo v srcu, a v glavi je svetovalo: »Očitek prijatelja prijatelju je bolj grenak kakor pelin in reže bolj kakor britev.