In zopet se je javilo svetovanje za čelom: »Prijateljska beseda ... ta zaščemi, ta zapeče, ta vžge v dušo, kakor bi pritisnil na golo kožo rdeče železo.« Nevede kdaj je prišel v vežo hiše, kjer je stanoval v prvem nadstropju. Letel je po stopnicah kakor čokat ptič, hrupno pozvonil in šel v predsobi mimo žensk, ne da bi zinil besedo.