Včasih se zgane celota, skrči se in zopet razprostre, kakor bi hotela potegniti vase zlasti malo bradico, ki sedi nasproti. Bradica je nežna, smehljajoča in ima spodaj v sredi jamico, kjer se pripravlja in razvija smeh. Zdaj se nekaj skriva v mali senčici kakor črn pomislek, ali za trenutek je zopet vse jasno in smeh sije v gospoda soseda kakor sonce.