Previdno odide bos in po prstih, zapre za seboj vrata, gre počasi domov in pove vse svoji suhi in revni materi. Mati ga stisne k sebi, briše mu s predpasnikom solze in ga tolaži: »Nikamor te ne dam, ga ni na svetu, ki bi te mu jaz dala. Nič se ne boj, bomo že kako, bomo že.«