Tako gre drugi dan proti poldnevu h gospe. Ko stojita v tisti čisti, belo zastrti sobi, kjer leži na blazini za vrati kužek, poklekne Fronek na tla in povzdigne svoje drobne, rjave ročice, ki gledajo iz bledordeče srajčice. »Bogata gospa,« prosi, »doma nas je preveč in ves dan joka, ker je lačna.