Sosed se brati s sosedom, fant s fantom, mož z možem, vsekrižem prigovarja drug drugemu, naj prime kupico v ročico, napije Tinetu zdravico in še posebej zabičuje: »Čisto ga ven izpij, drugemu nalij ‒ saj imaš modro glavico!«
In vsi ti napevi so tako mehkobno prijetni, tako priljudno zaokroženi, da silijo pevcu in smeh na usta. Že pozno zvečer je prijel brata Toneta v zidanici pod pazduho, ga odpeljal na plano, ga potisnil tik sebe na klop pod brajdo in mu povedal nekaj zaupljivega in odkritosrčnega: »Ali poznaš ti sosedovo?« je vprašal.