Krona kostanja, ki je cvetel spomladi rdeče, in kos neba, ki ga je obzarjala večerna, je odseval v njenem očesu. In kakor na starinski miniaturi je bilo vse drobno, fino ali jako žalostno ubrano. Črno in rjavo listje je padalo nekam za trepalnice, zadaj je umirala luč.