Purani se neso z dolgimi in iztegnjenimi vratovi, nepretrgoma tečejo in kričijo, pa iščejo spotoma zrno, da bi ga zgrabili na begu. In mi vsi smo kakor ta jata: ‒ življenje nas podi po cesti naprej, z bičem nas ošvrkava in bije, a mi letimo in letimo za zrni. Dalje in dalje, noč in dan do tistega brega, odkoder popadamo smrti v žrelo.