Zdelo se je, kakor bi se ga lotilo samozavestno navdušenje nad razliko med županovim in svojim dopisovanjem. Gibčno in prožno je sedel za mizo, izbral čisto polo papirja, vtaknil vanjo lenuha, omočil pero v oddaljenem tintniku, zakrožil po zraku in pričel pisati. Župan je stal sredi sobe in ga gledal, možic pri peči pa je pomežikoval in se kratkočasno oziral od tajnika na župana in narobe.