Pričel je šepetati: »S‒s‒sla, slavnemu.« Pri naslednji veliki črki je pero nenadoma čudno zaškrtnilo, črnilo je brizgnilo v drobnih pikah po papirju, polovica peresne špice je odletela v okno in obvisela tam na vlažni motni šipi. »A ‒« je zategnil župan, »vidiš ga hudirja.