Zakaj ‒ zdi se mi ‒ to je individuum!« Tajnik je popretil s kazalcem ob čelu in pričel pisati dalje. Župan se je obrnil, stopil k peči in se zagledal v suhega moži ca s sivimi majhnimi očmi in rdečimi kosmatinami po starikavem in zgrbljenem obrazu, ki je sedel bos na klopi in enakomerno predse mežikal.