V dolgih prečutih nočeh jo je poljubljal s svojimi bolnimi ustnicami, se je dotikal s svojim bolnim telesom in se je oklepal s svojimi kostmi, zavitimi v velo in rumeno kožo. On je bil bolan, a se ni preselil v svojo sobo, ni odmaknil svoje postelje od njene, ampak ostal tik nje in se veselil noči, da se v njeni temi z njo kratkočasi. je hotel, da bi znal pisati in da bi razložil drugim ljudem, kako čustvo je to, ko najde mož v svoji ženi prednika, ki je užival že vse to, kar uživa zdaj on, že davno pred njim, ko je bilo še vse mlajše, svežejše, novejše in brez vsakdanjosti.