In taka ‒ spojena s spominom bolnega in izžetega pokojnika ‒ mu je postala odvratna in zoprna in zato se ji je pričel umikati. Kajti pokojnik je oblezel s svojimi bolnimi in brezkrvnimi ustnicami vso njeno belo polt, njene oči, njene lase in njene prste. Njegovo bolno in propadlo telo se je dotikalo v dolgih morečih nočeh njenega zdravega in bujnega telesa, njegovo dihanje je zadevalo ob njene bele prsi, ki so bile potne od bolnikove sape.