V mestu je kupil zase kostum, ga spravil pri prijatelju in šel domov negotov in razmišljen. Doma je razlagala ona pri večerji iste domače stvari kakor vedno in se smejala s svojim površnim in rahlim smehom. Drugi dan opoldne je rekla: »Ti, bodi tako dober in pusti me, da grem danes zvečer k svoji sorodnici, ki je jako bolna!«