Navadno so bile v njih pesmi in vanje se je zatapljal. Včasih je prišel ob enajstih zvečer v kuhinjo, ker smo ženske še, in mi začel pripovedovati iz tiste knjige. Poslušaj, ali ni lepo? je dejal in po obrazu se mu je raztakalo nekaj žalostnega. ... der trübe Strom ist mein, das schwankende bin ich; des Schiksals schäumende Wogen, sie beugen, erdrucken mich!«