In še sam Bog ve, kakšna pota so nama odločena v življenju!« Četrti dan po pogrebu ni mogel več strpeti in šel je ob šestih, ko so se iztekle njegove uradne ure, na Vodovodno cesto in poiskal tam hišo št. 50. Ko je stal pred vežnimi vrati, je pogledal po pročelju, če bi ne bilo kje morda kako okno odprto, ali če bi ne videl nemara kje kake glave. Stopil je v vežo, obrisal čevlje, se prijel za brado in pričel prestopati po stopnicah v prvo nadstropje.