Pred vhodom je stal izvošček s kočijo, kavarniška vrata so bila na stežaj odprta in trije markerji so nesli bolnega v kočijo. Oči je imel zaprte, usta odprta, brada je visela na prsi, roke in noge so visele od njega, kakor bi ne bile njegove. Posadili so ga v zaprto kočijo, debel postrešček z rdečo kapo mu je sedel nasproti, ga prijel pod pazduhami kakor otroka in ga držal tako pokonci; izvošček je zaprl vozova vrata, sedel spredaj na svoj sedež, pognal konja in odpeljal.