Pada nekam, pada ‒ da ‒« Uradnik je plačal, oblekel suknjo in odšel iz kavarne. Napotil se je na sprehod in ko je hodil zunaj po zimski cesti, je nepretrgoma mislil na mlado in lepo žensko tega ciničnega bolnika, ki mu je bolezen izruvala ves življenjski smisel, ves takt občevanja in vso dobrohotnost do svojih bližnjih. Kako mučno ga je poslušati pol ure in ona ga prenaša cele dneve, cele tedne in mesece!