Zima je bila v deželi, po mestu gosta megla, iz katere so gledale luči kakor tleče oglje iz praha in pepela. Redkokje je zvenel samoten korak, tuintam so se svetila okna nočne kavarne in nekje pod meglo je enakomerno pošumevala deroča reka. Doma je sedel na razgrnjeno posteljo, uprl ob kolena komolce in položil v dlani glavo, gledal enakomerno predse v temo in se nenadoma razveselil zavesti, da še ni star več kakor trideset let.