Vsi so se ga domislili ob veselem vinorodnem času, pisali mu in ga vabili k sebi, da bi se ne veselili ob trgatvi sami, ampak bi bil tudi on deležen tega veselja. Oče in brat bi ga vzela v svojo sredo in ga odpeljala v vinske gorice, kjer ne utihne noč od samih razkošnih vriskov, kjer se po pesmi » ... život redi in pase, kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen sad, vsak ga ima rad, gre teb′ in meni v lase.«