je zaprla vrata, počepnila na tla, da bi pobrala papirje, pokleknila skoro nevede, zakrilila z rokami okoli sebe in se prijela za senca: Moj Bog, to je bila njegova pisarna, to je bilo delo njenega, njenega ljubega, zlatega! Klečala je dolgo, pobrala liste in sedla na stol za pisalno mizo. Vse jo je spominjalo nanj.