Na stari zeleni zofi ob steni sedi mati, ki nima nobenega zoba več, in njej nasproti debelušni in dobrovoljni. Govor teče o vojni in vrže nenadoma žlico po mizi, zagrabi očeta za rokav in dvigne s pretresljivo novico oči. »Ali veš,« pravi, »ali veš, atek, da smo se tudi mi vojskovali?«