nova beseda iz Slovenije

Milan Pugelj: Zakonci, poved v sobesedilu:



se je smejal in po njegovih belih zobeh se je svetilo solnce, ki je sijalo že vroče in močno skozi odprto okno. Na desno, kjer sta sedela, se je širila brezkončna morska ravan, vsa svetlozelena in živa, ob obali so plavali po njej čolni z izletniki, dalje ribiške barčice z belimi, rjavimi in zelenkastimi jadri, napihnjenimi od vetra, in še dalje so se prikazovali od časa do časa parniki, črni in trdni, neusmiljeno deleči valove in puhajoči gost, črn dim, ki se je vil za njimi v dolgi ohlapni črti. Po bregu nasipa, koder je ropotal vlak, se je stresalo v rahlih sape rosno grmovje, rože, ki so se dvigale visoko iz tal, so zamahovale z glavami, se počasi mirile in naravnavale zopet svoje oči naravnost v solnce.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA