Ko sedem na voz, da se peljem na postajo, mi pravi: ‒Pozdravi gospo in drugo leto pripelji njo in otročičke k meni na počitnice! Konja potegneta, s pragov in izmed drevja gledajo kmetice, pet ali šest suhih psov leti ob vozu in jezno bevskajo. Ozrem se na beli zvonik, na dolgo obzidje pokopališča in se spoštljivo odkrijem.