Globlje in globlje me prijemlje, ker je ta okolica tako mila, vsa oblita z nežnim, poznopoletnim solncem, vsa zdrava in prijazna. V tistem zvoniku tam, ki se mi beli nasproti, visi naš farni zvon in za tistim belim obzidjem, ki gleda s holma, spijo naši starši. In naša otroška leta tudi počivajo med temi holmci in ne ožive nikoli več.