Streseta si krepko roke in odide v tisti temnordeči obleki, v kateri mu je nekoč ugajala, in nekoliko sklonjena. gre k oknu in gleda za njo po ulici. Iz njenih neodločnih ženskih korakov, iz njenih gibov in gub sije odsev temne, težke in rezke tragike, katere pravega vzroka ona ne razume in ne more izprevideti.