Krog ust ji je drhtela trpka poteza, ki ji je kazila ves obraz. Iz vseh kotov ‒ iz oči, okoli ust, okoli nosu ‒ je silila na dan neka posebna, jezna žalost, ki se mu je zdela smešna. Njen nos, nagnjen nekoliko na levo plat, je bil brez izraza, dolg, pust in neskončno zapuščen, izgubljen, prazen in neumesten.