In poklonil se je in naglo odšel. Drugi dan sta prišli k njemu v pisarno z medvedom, velikim, rjavim in smešnim, ki je zarenčal, če ga je kdo nagnil. se je vljudno smehljal, ali v mislih si je govoril pikro in nejevoljno: ‒Vsako priliko porabi, vsako priliko ... in vse to tako vidno, tako namenoma.