Ko stoji v veži, ko gre po stopnicah, se ne ve domisliti, kdaj je zaprl za seboj vrata in kdaj je presto pil prag. In ko hodi že dolgo po ulici, vidi, da nosi klobuk še vedno v roki, dasi mu pali solnce teme in senca. Doma ga žena prijazno sprejme, a v njem se trese duša.