In ženska, sključena in stara, ki stoji pred njim in razlaga svojo nesrečo, prestane, pomisli in pravi: »Z mano pojdite, gospod, pa boste videli, kako je vse res in kako je še hujše, kakor pripovedujem!«
Adjunkt dvigne glavo, kakor bi se prebudil, nakaže par kron in odslovi starko. Prihaja mu na misel mnogo nerazrešenega, kar je bil že pozabil in kar se mu zdi zdaj bolj sumljivo nego kdajkoli.