Imela je namreč rada debelušnega pomočnika, to vse skupaj, kakor vidiš, ne sodi sem, ali zavoljo primere mi ne zameri teh reči. Potegnem jo k sebi,, kako bi dejal, v vsi njeni krasoti, v prsih nabija, mislim si: zdaj počiš od silnega občutja ... No, ona,, noče sesti v moje naročje, kakor sem nameraval, ampak sede rajši k meni na klop, in mesto da bi se potrudila in potopila v tiste davne sladkosti in čase, me vpraša popolnoma realistično, kakor pravijo, kako je zadnje dni s trgovino.