Štiri ure so pretekle od polnoči in petnajst minut. Četrt na pet je torej in kmalu ‒ za eno uro ‒ se prične daniti, tema se razredči, ta nepregledna, neskončna noč se razkroji, razteče kakor kalna voda. Na postaji in praskeče lokomotiva, sprevodniki kličejo ime postaje, potniki hodijo pred peronom in stopajo v vlak.