Pod dolgem letanju potisne baba brezovko navzdol in oba zletita kakor blisk v gozdno grmovje. Tam obtičita drug poleg drugega: baba sope kakor, žaga, da odmeva daleč v noč. Ko se baba pomiri, pravi: »Če me nočeš ti objeti, pa pusti, da te jaz poljubim, angelček!«