Komaj dočakata, da se prične položnejša pot v dolino, sedeta vsak na svoj voz, pa strmita trudna in zaspana predse. gleda ogromen sod, ki se pomika pred njim dalje po cesti, vidi, kako so zdrknili z njega težki konjski, pa že v dremanju neumevno žužnjá predse: »Malo se bom še peljal, še malo se bom odpočinil, pa jih pojdem pobrat! Saj ne bodo ušli!