Ko sem stal v veži, da potrkam na vrata njene sobe, mi je nenadoma prišlo na pamet, da je ponedeljek, torej semanji dan in da so se pripeljali prav gotovo danes kmetje od raznih strani na mestni trg, kjer kupujejo in prodajajo, kakor jim velijo potrebe, plačujejo fronke in se posvetujejo z zaupnimi meščani o vsem, kar je zanje važno. Da bo kak voz, sem si mislil, kje spodaj pri predmestnem mogoče prav iz moje vasi ali pa iz take bližine, odkoder ne bo daleč do moje domačije. Zavil sem se v debel havelok, pokril s kučmo, pa jo krenil naravnost v gostilno.