Vse dopoldne so ga silile in pitale ženske z močnimi in krepčilnimi jedmi, in ko je popoldne zaspal, sta šli gospa in naglo h Gustinčičevi obitelji, da ji naznanita profesorjevo bolezen. Pri vratih v stanovanje je gospa hrupno zvonila in četvero ljudi je hitelo naenkrat odpirat. Skozi kuhinjska vrata teta, skozi prva sobna in, skozi druga gospodar ‒ urednik sam, ki ga je bilo čuti po glasu in po hoji tudi ven na hodnik in stopnice: »Kakšna gromska strela ‒« Ko so bila vrata odprta, se je neprimerno globoko poklonil in zategoval: »O-o, o-o, to je imenitno, to je prelestno, kar naprej prosim, kar naprej!«