Ali takoj naslednjega dne so se zbirale stranke po hodnikih, prikrivale smehljaje in gledale norčavo za njim. In tretjega dne je stopila v sobo mlada in močno razvita gospodinja in vprašala: »Ali je res, gospod Ščetinar, da ste vi zložili tole pesem: Nedolžnost je kakor gartrožin cvet, Kdor izgubi ga, ne najde ga spet?« In takoj nato: »Ali je res gospod Ščetinar, da ste se vi z vsem svetom sprli zaradi ene same vejice?«