Profesor je popotoval še tisoč kilometrov dalje, vzel v tako daljni tujini stanovanje in menil, da je našel zaželjeni mir. Ali takoj naslednjega dne so se zbirale stranke po hodnikih, prikrivale smehljaje in gledale norčavo za njim. In tretjega dne je stopila v sobo mlada in močno razvita gospodinja in vprašala: »Ali je res, gospod Ščetinar, da ste vi zložili tole pesem: Nedolžnost je kakor gartrožin cvet, Kdor izgubi ga, ne najde ga spet?«