»O,« je nekako pel ‒ »o, mi se pa poznamo, čast mi je, gospod pismouk, moje ime je Filigran!« Profesor je popotoval še tisoč kilometrov dalje, vzel v tako daljni tujini stanovanje in menil, da je našel zaželjeni mir. Ali takoj naslednjega dne so se zbirale stranke po hodnikih, prikrivale smehljaje in gledale norčavo za njim.