Nekoč so se zaletovali vanje viharji, pa jim je kljubovalo; zdaj pa dahne nekega dne spomladanska sapica, deblo se zamaje, zahrešči, poči tik zemlje in pade po njej.« Upognjeno gre, govori zase in naglo utriplje s trepalnicami. »Ali, mladi vojščaki, vprašam vas, ali nisem ničesar storil, ali ni moja mladost nič?