Neki neznanec, ki gre visok in mlad po drevoredu, se ozre za njima, obstane, gleda, nekaj misli in se nazadnje nasmehne. Ljudi je zlasti spodaj ob vznožju drevoreda več in več. Tam stoje pisane komedije, lajna se dere v lajno in iz divjega kaosa glasov ni razločiti drugega, kakor neuglašeno rjovenje.