Četrt ure pred četrto uro je dela nase belo obleko, pokrila širokokrajen slamnik, vzela v roke solnčnik in ročno torbo, natikala bele rokavice, stekla k materi v kuhinjo, jo objela, pa proti njeni volji zaplesala z njo po kuhinji: Hm-tata, hm-tata ‒ »Nehaj, nehaj!« je prosila in jo rotila mati, ki se je naenkrat zasopla. »Če ne, bom zares huda!« »Servus!« ji je zaklicala in zdrčala po stopnicah.